Srečanje z učenci iz Kenije

V četrtek, 7. 5. 2026, sva imeli kot predstavnici Unesco kluba naše šole priložnost sodelovati pri pogovoru z učenci iz Kenije. Pogovor je potekal preko videoklica, srečanje pa je organizirala mama naše učenke Lée iz 3. b, ga. Emina Bajraktarevič. Léa in njena mama namreč prihajata iz Kenije. Pogovor je potekal v angleščini, in sicer je ga. Bajraktarevič prevajala. Pogovor je začel ravnatelj, g. Vlado Štribl, z uvodnim pozdravom in nagovorom. Učenci 3. b so nato zapeli dve pesmi; eno v slovenščini in eno v obeh jezikih. Tudi oni so se naučili pesem za nas.

Nato so nam učenci iz Kenije predstavili svoj razred in šolo. Povedali so, da imajo na njihovi šoli uniforme. Šola je bila ustanovljena leta 2008 in se imenuje Hands of Love. Obiskuje jo približno 300 učencev, od tega več kot 160 iz revnih družin. Leži v slumu, barakarskem naselju, ki je najbolj revno območje glavnega mesta Nairobi. Šola priskrbi otrokom brezplačno hrano in izobraževanje. Vse, kar morajo starši plačati, je šolska uniforma. Če učenec strga ali umaže uniformo, jo mora na roke oprati ali pa morajo starši kupiti novo. Če za to nimajo dovolj denarja, v tistem času otrok ne more hoditi v šolo.

Govorili smo z učenci prvega razreda, ki ga obiskuje 35 učencev, starih od 6 do 8 let. Vsak od učencev je imel na listu napisano svoje ime, vendar ni bilo časa, da bi ga vsi prebrali, zato sta ga samo dva. Videli smo, da imajo zelo dolga imena. Njihova učiteljica je še povedala, da imajo šest dejavnosti; to so: matematika, angleščina, družba, swahili (njihov materni jezik), verska vzgoja in kreativnost. Nimajo glasbene vzgoje tako kot mi, vendar večkrat v dnevu pojejo.

V učilnici so imeli zvezke lepo zložene na tleh ter rožnato obarvane stene. Okna so visoka in brez stekel. Učenci so za šolsko mizo sedeli po trije ali po dva. Tudi učiteljičina miza je bila majhna. Prosili so nas, da še mi predstavimo našo šolo. Pred šolsko uro nam je učiteljica Tatjana Klančar razdelila listke, na katerih je bilo zapisanih nekaj podatkov in zanimivosti o naši državi in šoli.

Na koncu sta spregovorili še gospa Tatjana Klančar in upravnica njihove šole. Nato smo se poslovili in končali videoklic. Ga. Bajraktarevič nam je po koncu pogovora predstavila še njihovo državo in šolo ter razlike s Slovenijo in našo šolo. Med drugim je povedala, da gredo lahko otroci v Keniji na zdravniški in zobozdravniški pregled le enkrat na leto v sklopu šole. Pred vstopom v osnovno šolo imajo štiriletno predšolsko obdobje, med katerim se že pri štirih letih starosti začnejo učiti abecedo. Učenci v njihovi šoli zelo spoštujejo učitelje. Imajo tudi šolski vrt in piščančke, za katere skrbijo. So skromni in zelo veseli, če jim že napišemo pismo in ga pošljemo na njihovo šolo.

Pogovor z učenci iz Kenije in predstavitve njihove države in šole so bili zelo zanimivi. Še posebej se nama je v spomin vtisnil podatek, da se otroci začnejo učiti že pri štirih letih.

Besedilo zapisali: Iva Lajovic in Rona Kapus, 6. b
Uredila: Nina Košir